Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Spoznanje več, predsodek manj
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Moja zgodba
V Šentjoštu je konec septembra potekala okrogla miza, na kateri so sodelujoči referenti razmišljali o 80 letnici konca druge svetovne vojne in komunističnem prevzemu oblasti. Sodelovali so dr. Jože Dežman, Peter Hribar, Marta Keršič in Romana Bider. Poslušate lahko prvo oddajo z referatoma Marte Keršič iz Študijskega centra za narodno spravo ter pobudnice civilno družbenega gibanja Vseposvojitev Romane Bider.
Moja zgodba
Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider.
Moja zgodba
Civilno družbena pobuda Vseposvojitev, ki si prizadeva za simbolično posvojitev vseh žrtev druge svetovne vojne in pobojev po njej, v mesecu aprilu praznuje 10 letnico delovanja. V oddaji Moja zgodba je bila na veliko noč z nami ustanoviteljica Romana Bider.
Moja zgodba
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
Moja zgodba
27. februarja je bila predpremiera igranega filma Nebesa pod Triglavom, ki prikazuje tragično zgodbo partizanskega umora treh članov družine Mravlje iz Brezovice. Film v režiji Matjaža Feguša je pripravil Studio Sipoš. Po projekciji je bila še okrogla miza na kateri so sodelovali nekdanji predsednik Borut Pahor, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in pa pričevalca Peter Hribar in Romana BIder. Kaj so sodelujoči povedali pa ste lahko slišali v tokratni oddaji Moja zgodba!
Moja zgodba
Moja zgodba
Kmetijska oddaja
Ob minulem materinskem prazniku smo pred mikrofon povabili tri sogovornice, vse so kmetice in to tudi s ponosom povedo. V tokratni Kmetijski oddaji smo prisluhnili dvema. Irena Orešnik, tudi ena od kandidatk za Slovenko leta in Eva Vrevc Jenko zatrjujeta, da je biti kmetica lepo in da, kakor se postaviš sam, tako te vidijo drugi! V zaključnem delu kmetijske oddaje smo nekaj minut namenili še aktualnemu in zelo vročemu dogajanju na področju kmetijstva, ki smo ga obravnavali v 7 epizodi podkasta RAST.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
V Svetovalnici je bil čas za reševanje pravnih zagat in vprašanj z odvetnico Matejo Maček.
Komentar tedna
Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …
Naš pogled
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Kulturni utrinki
V oddaji smo povabili na koncert ob 10-letnici Moškega komornega zbora Čebelarske zveze Slovenije, ki je edinstvena tovrstna zasedba v Evropi in širše. Z nami sta bila umetniška vodja Jasna Ferme in predsednik zbora Tone Krivec.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Oglasil se je poslušalec iz Tuhinjske doline, kjer je zdaj čemaža v izobilju - seveda pravi, da je potrebna previdnost pri nabiranju. Zanima pa ga, kaj vse lahko iz njega pripravi. Sestra Nikolina pravi, da bomo največ ohranili, če ga uporabimo svežega. Krompirjeva solata s svežim čemažem je dobra, pa tudi v raznih solatah se poda. Ali pa sveže narezan v juhi. Sicer pa kot delamo s špinačo - očiščen čemaž damo v vrelo vodo, pustimo minuto ali dve in ga nato narežemo ali damo v mikser. Takega lahko dodamo v krompirjevo juho: krompir skuhamo, stlačimo in dodamo zmiksan čemaž. Okus obogatimo s kakšno žlico kisle smetane. Lahko pripravimo tudi zavitek s čemaževim nadevom (potrebujemo še jajca in smetano). Za konzerviranje pa čemaž operemo in posušimo. Naložimo ga v multipraktik, solimo in dodamo malo olivnega olja. Zmiksamo in naložimo v kozarčke. Hranimo jih v hladilniku. Tako pripravljen čemaž bo prišel prav namesto česna pri različnih jedeh.
Življenje išče pot
V Tednu katoliškega šolstva so letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne: zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.